Vsi moji plani
4.06.2008
Moj načrt je bil resnično preprost.
V juniju naredim, v prvem tednu dva izpita, v tretjem tednu tri in nato v četrtem še dva.
Za vsak izpit imam približno en teden, da se pripravim. Sošolci rabijo povprečno tri. Toda z mojim krasnim spominom za letnice (na izpit se moram napflati približno 200 letnic) bi šlo brez problema. Tega, da bom pet minut po izpitu pozabila vse, mi nekako ni potrebno omenjati.
Sedaj je prvi teden v juniju. Iz seznama sem črtala že tri izpite.
Preprosto sem pozabila, da za tak plan nimam dovolj volje in samokontrole. Pa piflanje letnic dolgočasno.
Za novo leto še vedno pišem tiste novoletne zaobljube. Morda zato, da se jim čez eno leto lahko smejim, ko jih berem.
Spoštovana gospa mati so me poskušali naučiti lepih in koristnih navad delanja plana za vsak dan sproti. Ali pa, da sem še bolj natančna, kar urnika.
Za današnji dan bo izgledal nekako takole:
10.00 – vstanem
10.30 – kuham kosilo (dokler ni skuhano ali pa prismojeno)
12.00 – sem v NUK – u
12.00 – NUK, kava
x.00 – pričetek učenja (kava se lahko zavleče)
19.30 – odhod iz NUK-a
20.30 – lazenje na Šmarno goro
21.30 – gledanje v računalnik
23.00 – čas za spanje
To je nekako okvirno. Vmes med učenjem (NUK) bo čas še za kakšno kavo, doma bom sigurno že ob 18.00 in na Šmarno žal ne grem, ker bom brez avta, bo deževalo ali pa se mi ne bo dalo.
Gledaje v računalnik se bo razlezlo na 18.00 – 23.00.
Prav tako ne morem zagotoviti, da bom spala ob 23.00, ker me daje nespečnost in ponavadi zaspim šele okoli 2.00. Bom pa z veseljem spala do 10.00 …. in čez.
Moji plani so tako gibljivi in prilagodljivi.
